S pandemijo koronavirusa so se močno spremenile naše potrošniške in plačilne navade. Novi pogoji in življenjske razmere so ustvarili nove trende, ki bodo imeli vpliv tudi na prihodnjo družbo in generacije.

Pred pandemijo je bil izbor načina plačila med karticami, gotovino ali mobilno denarnico predvsem spontana odločitev, odvisna od preferenc posameznika. Vendar temu v zadnjem času ni več tako. Sedaj v ospredje stopa negotovinsko plačevanje. Prevlada skrb za zdravje posameznika. Potrošniki smo prevzeli nove navade, povezane z varnostjo in higieno med samim postopkom izvedbe plačila.

Zaradi zaprtja prodajnih mest in trgovin se sedaj večina nakupov opravi prek spleta in v mobilnih aplikacijah. Spremenile pa se niso samo navade, kako, kaj in kje kupujemo, torej nakupovalne navade, spremenile so se tudi navade, kako plačujemo za kupljeno blago ali storitve. Koronavirus je bistveno prispeval k digitalizaciji ter povečanju negotovinskega plačevanja ter k pospešeni uporabi mobilnih plačil in mobilnih denarnic (Rolfe, 2020 kot je navedeno v Šuster, 2021, str. 48-49).

Uporaba mobilnih denarnic je izjemno varna. Mobilne denarnice uporabljajo več varnostnih standardov in mehanizmov in so prav zato varnejše od fizičnih plačilnih kartic. Magnetni trak na hrbtni strani fizične plačilne kartice je lahko berljiv z magnetnimi skenerji, kar pomeni večjo možnost kraje in zlorabe podatkov. Varnostni vidik je ključnega pomena razvijalcev in izdajateljev mobilnih denarnic, saj gre za občutljive podatke o imetniku in njegovih financah, ki sicer zlahka postanejo tarča goljufij. Varnostna tehnologija mobilnih denarnic se nenehno izboljšuje in nadgrajuje, vendar je kljub temu veliko ljudi še vedno skeptičnih glede varnosti njihove uporabe. Varnostna tehnologija mobilnih denarnic vključuje močno dvostopenjsko avtentikacijo. To pomeni avtentikacijo z uporabo dveh ali več elementov, ki spadajo v kategorijo znanja uporabnika (nekaj, kar ve samo uporabnik), lastnine uporabnika (nekaj, kar je v izključni lasti uporabnika) in neločljive povezanosti z uporabnikom (nekaj, kar uporabnik je), ki so med seboj neodvisni. To pomeni, da kršitev enega elementa ne zmanjšuje zanesljivosti ostalih. Ti elementi so zasnovani tako, da varujejo zaupnost podatkov, ki se preverjajo. Večina mobilnih denarnic v postopku uporabe zahteva PIN, prstni odtis ali drug biometrični podatek. Biometrična overitev je varnostni ukrep, ki z biometričnimi značilnostmi preveri identiteto osebe, ki poskuša dostopati do naprave. Biometrične značilnosti so edinstvene biološke in fizične lastnosti posameznika, ki jih je izjemno težko ponarediti.

Dodatni varnostni mehanizem mobilnih denarnic, ki uporablja tehnologijo vrhunske varnosti in zaščite podatkov, je sistem tokenizacije. To je sistem izmenjave dinamičnih žetonov, ki se uporabljajo namesto dejanske številke kartice, tako se ti ne shranjujejo v telefon ali pošiljajo trgovcu (Šuster, 2021, str. 65).

Ponudba mobilnih denarnic v Sloveniji

Brezstično plačevanje z mobilno denarnico je alternativa plačilnim karticam. V Sloveniji mobilne denarnice ponujajo večina bank, trgovci in telekomunikacijska podjetja v okviru svoje blagovne znamke. Za podjetja je ta možnost enostavna, hitra in cenejša. V nadaljevanju lahko najdete nekaj najbolj znanih mobilnih denarnic in kratek opis.

• mBills: https://www.mbills.si/
• VALÚ: https://www.valu.si/
• M Pay: https://www.mercator.si/aktualno/mobilna-denarnica-moj-m/
• Mobilne denarnice slovenskih bank (Meško, 2019)

Mobilne denarnice fintech velikanov

Na trgu je na voljo veliko mobilnih denarnic različnih ponudnikov, ki ponujajo široko paleto različnih plačilnih in drugih storitev. Med seboj ves čas tekmujejo za tržni delež in s ponudbo vedno bolj inovativnih storitev. V svetu so najbolj prepoznavni izdajatelji mobilnih denarnic: Google Pay, PayPal, Apple Pay, Samsung Pay, Amazon Pay, Alipay, Facebook Pay, Venmo, Zelle, VeChat Pay in drugi (Šuster, 2021, str. 52).

Primeri:

Na osnovi analize uporabniške izkušnje sta bili preverjeni funkcionalnost in delovanje mobilne denarnice, izdane s strani slovenske banke. V nadaljevanju so povzeti vtisi o uporabi. Zaradi vedno večjega števila digitalnih izzivalcev trenutne razmere bankam  zagotovo niso naklonjene. Prav tako se soočajo z regulatornimi spremembami in odprtim bančništvom ter povsem novo generacijo komitentov, ki imajo vedno višja pričakovanja. Generacija Z ali digitalni nomadi želijo hitre in priročne storitve, dostopne na mobilnih napravah. Povzamemo lahko, da je za pozitivno uporabniško izkušnjo pomembna enostavnost uporabe aplikacije mobilne denarnice ter prijazen uporabniški vmesnik. Ker gre za storitve, povezane s financami, to področje ne dopušča veliko prostora za napake. Opazovana bančna mobilna denarnica ponuja odlične in visokokakovostne plačilne storitve, vendar hkrati manj storitev, ki stranki pomenijo dodano vrednost v smislu organizacije in optimizacije časa, kot so: nakupi vozovnic, vstopnic, hramba dokumentov in drugo (Šuster, 2021, str. 66).

Viri

Meško, A. (2019). Mobilne denarnice nadomeščajo plačilne kartice. Zveza potrošnikov Slovenije. https://www.zps.si/index.php/osebne-finance-sp-1406526635/kartice/9804-mobilne-denarnice-nadomescajo-placilne-kartice-9-2019

Šuster, S. (2021). Mobilne denarnice. Digitalna knjižnica Univerze v Mariboru. https://dk.um.si/Dokument.php?id=149899